Kolpa ostaja čezmejna reka povezovanja med Belo krajino in Hrvaško. Za njeno prihodnost potrebujemo redno delovanje slovensko-hrvaške vodne komisije, sistematično spremljanje kakovosti vode in rib ter konkretne, financirane čezmejne projekte, ne le občasna srečanja na ravni ministrov.
Poleti se otroci še vedno pogrezajo v hladno vodo pod jezom, starejši sedijo v senci vrb in opazujejo isti tok, ki so ga gledali že njihovi starši. Kolpa ni bila nikoli samo meja na zemljevidu. Bila je in ostaja reka povezovanja, reka srečevanj, reka zgodb, prijateljstev in družinskih vezi. Ljudje ob njej so vedno razumeli, da je moč skupnosti večja od delitev, da je sodelovanje močnejše od nezaupanja in da se prihodnosti ne gradi z zapiranjem vase, temveč z odprtostjo, spoštovanjem in medsebojno pomočjo.
Kolpa je del identitete Bele krajine, tako globoko vtkana vanjo, da si pokrajine brez nje skorajda ne znamo predstavljati. Ob njej so odraščale generacije, ob njej so se razvijali turizem, kmetijstvo in številne lokalne zgodbe. Reka je povezovala ljudi na slovenski in hrvaški strani še dolgo pred nastankom današnjih meja, ko so si sosedje izmenjevali pridelke, si pomagali pri žetvi in skupaj praznovali ob njenih bregovih.
Ta povezovalna vloga ni samo lepa fraza iz nostalgičnih spominov. Med letoma 2019 in 2021 je čezmejni projekt Misterion, ki ga je financirala Evropska unija, znova združil občine Semič in Metlika na slovenski ter Kamanje na hrvaški strani. Skupaj so obnovili muzejsko hišo v Semiču, uredili Center narave Bela krajina in raziskali jamo Vrlovka na hrvaški strani Kolpe. Kot je ob zaključku projekta povedala županja Semiča Polona Kambič, je bil posreden cilj projekta tudi odpiranje delovnih mest za lokalna podjetja, torej dokaz, da sodelovanje ob reki ni le simbolno, temveč lahko prinese oprijemljivo korist ljudem, ki ob njej živijo.
Kolpa ni črta na zemljevidu, ki ločuje dve državi, ampak reka, ki povezuje dve skupnosti z isto skrbjo za naravo, kulturno dediščino in prihodnost ljudi ob njej.
Zato moramo o Kolpi razmišljati kot o skupnem prostoru in skupni odgovornosti, ne le kot o črti na zemljevidu, ki ločuje dve državi. Naša naloga je, da Kolpo ohranimo čisto, dostopno in živo, da ob njej ustvarjamo razvojne priložnosti ter mladim pokažemo, da naravna dediščina ni ovira razvoju, temveč ena njegovih največjih možnosti.
Kdaj se je nazadnje sestala slovensko-hrvaška vodna komisija?
Kolpa je mejna reka, zato nobena država sama ne more učinkovito reševati vprašanj jezov, vodnega režima, kakovosti vode, poplavne varnosti in varovanja narave. Stalna slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo, ki deluje že skoraj dve desetletji, je 12. zasedanje po dolgem premoru napovedala za začetek aprila 2026. Temu je botrovalo srečanje ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka s hrvaško ministrico za varstvo okolja in zeleni prehod Marijo Vučković, na katerem sta se dogovorila za nadaljevanje dela komisije in njenih podkomisij ter za pripravo prednostnih čezmejnih projektov.
12.
Sam sestanek na ravni ministrov in napoved seje komisije sta pomembna koraka, vendar sama po sebi še ne pomenita napredka na terenu. Prebivalcev ob Kolpi ne zanimajo zapisniki sej in splošne usmeritve. Upravičeno pričakujejo konkretne odgovore: kateri jezovi bodo obnovljeni, kdo bo vodil posamezne projekte, kdaj bodo pripravljene strokovne podlage, koliko denarja bo namenjenega in kdaj se bodo dela dejansko začela.
Da tak prehod od dogovora do izvedbe ni nemogoč, kaže interreg projekt FRISCO 1, ki je za celostno obvladovanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Slovenije in Hrvaške pridobil dobrih 3,46 milijona evrov evropskih sredstev, pri njem pa so sodelovali Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Direkcija RS za vode ter hrvaška Državna uprava za zaščito in reševanje. Podoben, jasno začrtan in financiran pristop potrebujemo tudi za samo Kolpo: skupen pregled stanja reke, seznam prednostnih ukrepov, jasne roke in učinkovito črpanje evropskih sredstev.
3,46
Zakaj občasne meritve kakovosti vode niso dovolj?
Za odgovorno upravljanje Kolpe potrebujemo zanesljive, primerljive in javno dostopne podatke o stanju reke, ne le občasnih meritev. Da gre za resnično, ne zgolj retorično vprašanje, potrjuje uradno poročilo Agencije RS za okolje o kakovosti kopalnih voda za leto 2025: kopalno območje Kolpa pri Primostku že od leta 2022 ne dosega standardov kakovosti kopalne vode, zato tam že tretje leto zapored potekajo dodatne mikrobiološke analize.
2022
Spremljanje ne sme biti omejeno zgolj na količino in osnovno kakovost vode. Vključevati mora tudi temperaturo vode, stanje podtalnice, biotsko raznovrstnost, ribji stalež, prehodnost jezov za vodne organizme ter morebitno prisotnost nevarnih snovi v sedimentih in živih organizmih.
Posebno pozornost je treba nameniti spremljanju rib. Ribe so pomemben pokazatelj dolgoročnega stanja vodnega ekosistema, saj se lahko v njihovih tkivih kopičijo snovi, ki jih posamezna meritev vode ne zazna. Zato bi bilo smiselno v sodelovanju z ribiškimi družinami na slovenski in hrvaški strani vzpostaviti reden program odvzema in analize vzorcev rib, tudi glede morebitne prisotnosti PCB in drugih nevarnih snovi.
Pri tem morajo sodelovati pristojna ministrstva, ARSO, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za ribištvo Slovenije, zdravstvene in raziskovalne ustanove ter hrvaški pristojni organi. Rezultati meritev morajo biti redno objavljeni in predstavljeni lokalnim skupnostim. Ljudje, ki ob Kolpi živijo, se v njej kopajo, lovijo ribe ali so od nje gospodarsko odvisni, imajo pravico vedeti, kakšno je dejansko stanje reke.
Belokranjci do konca svojih danof.
Kaj torej resnično potrebujemo?
Obuditev komisije je dobrodošla, vendar bo njeno delo uspešno šele takrat, ko bodo ljudje ob Kolpi spremembe lahko videli tudi v naravi, ne samo na papirju. Zgled Misteriona in projekta FRISCO 1 kaže, da čezmejno sodelovanje ob Kolpi lahko obrodi konkretne, merljive rezultate, kadar ima jasen cilj, financiranje in nosilce.
Sodelovanje med državama mora postati stalno, merljivo in javno preverljivo, ne odvisno od tega, kdaj se ministrom uspe znova sestati.
Kolpe ne bomo zaščitili z lepimi besedami, temveč s stalnim spremljanjem, pravočasnim ukrepanjem in jasno odgovornostjo pristojnih institucij na obeh straneh reke. Otroci, ki se danes poleti pogrezajo v njeno vodo, si zaslužijo, da bo ta reka tudi njihova, ko sami nekoč sedejo v senco vrb kot njihovi stari starši.
Viri
- Direkcija RS za vode: napoved 12. zasedanja Stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo
- N1: minister Novak s hrvaško kolegico o skupnem urejanju Mure, Sotle in Kolpe
- ARSO: Kakovost kopalnih voda v Sloveniji, poročilo za leto 2025 (Kolpa, Primostek)
- Evropska komisija: projekt Misterion, naravna in kulturna dediščina ob Kolpi (Semič, Metlika, Kamanje)
- Interreg SI-HR: odobreni projekt FRISCO 1, celostno obvladovanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih
